Sončnice

Kaj bi pa to pomenilo? Kakšen nesmisel! Zakaj bi se poslavljal od neznancev? Saj se ne posloviš od nekoga, s komer nisi bil. Posloviš se od človeka, s komer si najverjetneje pred tem spregovoril vsaj kakšno besedo, pa če tudi je bil to le natakar, prodajalec ali naključni mimoidoči, ki te je ogovoril. Če pa si s to osebo govoril, jo vsaj malo poznaš, mogoče le bežno. Mogoče o tej osebi veš le, kakšen ton glasu ima, kakšno barvo las ... Mogoče iz spregovorjene besede razločiš bolečino, utrujenost, veselje. Vsekakor pa ne moreš reči, da o tej osebi ne veš ničesar, da je popolni neznanec. Lahko se sicer delamo, da je neznanec in ga brezbrižno odslovimo. Pa smo spet tam. Odslovimo neznanca? Očitno sem se spet zaplezal z lastno mislijo. Zašel sem v labirint. Ko bi vsaj kdo vedel, kdo je neznanec in kdo ni. Je dovolj, da sem mimogrede slišal njegov raztreseni pogovor na avtobusu? Ga potem že poznam? Sploh zares poznam svoje prijatelje? Koga sploh poznam? Kje je meja poznanstva? Kje se

Pred dnevi se je začel postni čas. Čas, ko se praviloma kristjani pogosteje odpovemo kakšni razvadi, običajno pri hrani. Še posebno med strogim postom se tega držimo dosti bolj striktno. Odpovedujemo se celemu spisku jedi in pijač, do sitega se najemo le enkrat v dnevu ... V čem pa je smisel tega stradanja? Verjetno ni samo sebi namen. Je razlog za post debelost, nezdrava prehrana? Je cilj posta lepa postava vernikov? Njihovo telesno zdravje? Je lakota smisel posta ali razlog zanj? Mogoče ste opazili, da namigujem na drugačno obliko lakote, praznine. Vedno več je v zahodnem svetu 'duhovne' in 'socialne' lakote. In prav ta je razlog za post. Med postom se preko fizične lakote odpovedujemo samemu sebi in svojim fizičnim potrebam z namenom duhovne rasti. Post je čas za duhovno hrano (več molitve, branja Svetega Pisma ...) in posvečanje družini (k temu spodbuja tudi akcija 40 dni brez alkohola), prijateljem ... Prav to nam v današnem svetu manjka. Lačni smo družbe in d