Svoboden kot ptica II.
O svobodi bi rad dodal še nekaj misli, ki so me prešinile v zadnjih dneh. Predvsem bi rad poudaril pomembnost omejitev in to, kako svobodne nas delajo. Vsak umetnik ve, da so omejitve, če ni navdiha, zelo zaželene. Ko pišem kakšno pesem, najraje vidim, da imam zgodbo ali vsaj temo že v glavi. Ne moreš se kar usesti in začeti ustvarjati, če nimaš neke ideje o izdelku ali pa vsaj navdiha. Brez navdiha je težko določiti temo. Včasih presedim pol ure in več, a na koncu v rokah držim listek s tremi verzi, ki pa mi še zdaleč niso všeč. Takrat mi je žal, da sem se pisanja sploh lotil. Če bi imel vsaj temo, bi sestavil okvir, pa čeprav bi bil ta potreben še veliko popravil. Ko bi bil vsaj omejen. Kako grozno se to sliši. Kdo bi si želel biti omejen? Največji problem omejitev je že sam prizvok, ki ga imajo, čeprav nas nekatere celo osvobajajo. ne pravim, da so vse omejitve v resnici dobre, ampak da niso vse slabe. Že samo zato, ker so omejitve, se jim pogosto želimo izogniti. Enako so pom