Slovo neznancem

Kaj bi pa to pomenilo? Kakšen nesmisel! Zakaj bi se poslavljal od neznancev? Saj se ne posloviš od nekoga, s komer nisi bil. Posloviš se od človeka, s komer si najverjetneje pred tem spregovoril vsaj kakšno besedo, pa če tudi je bil to le natakar, prodajalec ali naključni mimoidoči, ki te je ogovoril. Če pa si s to osebo govoril, jo vsaj malo poznaš, mogoče le bežno. Mogoče o tej osebi veš le, kakšen ton glasu ima, kakšno barvo las ... Mogoče iz spregovorjene besede razločiš bolečino, utrujenost, veselje. Vsekakor pa ne moreš reči, da o tej osebi ne veš ničesar, da je popolni neznanec. Lahko se sicer delamo, da je neznanec in ga brezbrižno odslovimo. Pa smo spet tam. Odslovimo neznanca?

Očitno sem se spet zaplezal z lastno mislijo. Zašel sem v labirint. Ko bi vsaj kdo vedel, kdo je neznanec in kdo ni. Je dovolj, da sem mimogrede slišal njegov raztreseni pogovor na avtobusu? Ga potem že poznam? Sploh zares poznam svoje prijatelje? Koga sploh poznam? Kje je meja poznanstva? Kje se začne meni tuj svet? Kje se konča moj svet? Se sploh konča? Se začne?
Kdo je moj bližnji?

Želim ti le povedati, da ni nihče, za kogar veš, popolni neznanec in tudi nikogar popolnoma ne poznaš. In ali sploh obstaja meja med znanci in neznanci? Je dovolj, da znam predvideti vse njegove poteze? Da vem njegovo ime? Motiv na majici? Je dovolj rojstni kraj njegove prababice?

O vsakem se lahko še kaj novega naučiš. Le pripravljen moraš biti opaziti, prisluhniti ... Ni potrebno, da poznaš vse majice, ki jih ima v omari in ne potrebuješ vedeti za vse ljudi, kdaj imajo rojstni dan. Za nekatere stvari imamo opomnike, beležke, za večino spomin. Potrebno je le opaziti stisko, novo frizuro ... in na to pravilno reagirati. Verjetno mu boš polepšal dan. Lahko z eno samo besedo, stiskom roke, nasmehom. Ne boj se nasmehniti ''neznancu'' na cesti, spregovoriti s čistilko v šoli, hotelu ...

Vem, da marsikdo misli, da me pozna in marsikdo ve, da me ne pozna. Tudi sam ne poznam vseh, ki mislim, da jih poznam. A vse je odvisno od dojemanja meje med znanim in neznanim. Sam bi si želel poznati več, saj vem, da le malo poznam. Poznanega ni nikoli preveč, le včasih mislimo, da nam kakšno znanje narobe hodi.

Accipitris arti