Problem zahajajočega sonca


Ali ni sončni zahod eden lepših prizorov v naravi? Čudovito prelivanje toplih barv razprostirajoč se nad obzorjem, spredaj obris daljav, gora, morja, brezmejnih širjav, mesta ... Pa vendar prav ta umetnina Stvarnika naznanja noč, temo, odsotnost luči, sonca ... Čas, ko je luna ob nemoči, a veliki lepoti, zvezd nekakšen šibek nadomestek luči dneva. Pa še ta pogosto zataji in namesto ponoči ''sveti'' podnevi, ko ni niti najmanj potrebna, se pa to močno pozna na noči, ki sledi in je zato še temnejša, dan pa ni bil nič bolj svetel. In prav zaradi noči, ki sledi sončnemu zahodu in ker je to zadnje dejanje dneva, zahod pogosto nosi simboliko konca, bližanja smrti ...

Ko sem obiskoval enega izmed prvih razredov osnovne šole, sem babici za rojstni dan narisal sončni zahod. Narisal sem ga, ker mi je bil pač lep, ter ker sem se ravno učil prelivanja barv z barvicami in ne, ker bi s tem želel sporočiti kar koli drugega kot to, da mi ona nekaj pomeni. Preden smo odšli k njej je sliko videla moja mami. Hitro me je opozorila na simboliko. In sicer, da taka slika, čeprav je lepa (zdaj bi rekel le, da ni grda), ni primerna za darilo starejšim ljudem, saj bi bila lahko razumljena kot namigovanje na konec življenja. Mislim, da sem nato narisal novo sliko, a to ni pomembno. Pomembno je, da mi je dogodek ostal v spominu, me je nekaj naučil. Marsikdo bi to označil kot omejevanje otroškega izražanja ali pa kaj podobnega, a meni se zdi pomembno, da so me na simboliko opozorili. Kdaj, če ne v otroštvu, se bo človek naučil pomena simbolov. Z uporabo simbolov lahko tako veliko povemo. Če pa na simbole nismo pozorni lahko prejemnik sporočila narobe razume, saj sam vidi simboliko, ki je avtor ni imel v mislih, ali pa, ker ne vidi simbolike. Med drugim lahko napačno razumevanje prizadane.

Ampak kaj, če bi imel sončni zahod drugačno simboliko? Bolj pozitivno, čeprav za vernika tudi zemeljska smrt ni tako temna, negativna. Na primer, da bi v primeru, da ga podarimo starejši osebi, pomenil ''vreme'' pri potomcih. Če je sončni zahod lep, živih barv, pomeni, da je bolj zahodno (torej, kjer sonce še sveti) lepo vreme. Torej, da bi s sliko lepega sončnega zahoda povedal, da mu želiš, da bi njegovi potomci živeli mirno, lepo, da bi se razumeli, da bi s tem povedali, da je nekaj lepega pustil za sabo ... Ali ni to nekaj, kar ostarelim več pomeni kakor lastno zdravje, hiša, avto ... Če pa bi sliko lepega zahoda podarili mlajšemu, bi pomenilo, da mu želimo lepo prihodnost. Vreme, ki je trenutno zahodno od nas bo najverjetneje kmalu pri nas, saj se zaradi vrtenja zemlje (oziroma zaradi Coriolisove sile, ki je posledica vrtenja zemlje) na severni polobli zračne mase premikajo proti vzhodu. Torej z zahoda proti nam. Ampak take simbolike ne bi razumeli brez razlage, torej slika sama po sebi ne bi povedala dovolj. Taka simbolika pa zaradi uveljavljenosti drugačne simbolike ne bi bila pravilno razumljena, lahko celo popolnoma narobe.

Bi se torej morali simbolom izogibati oziroma uporabljati le že uveljavljene? Je lastno abstraktno razmišljanje slabo, moteče? Koliko se ukvarjamo s tem, kaj si nekdo misli o nas, kako nas bo razumel, kaj bo rekel na to ...? Koliko nam je vseeno? Bi morali biti bolj direktni? Ampak resnica, odkritosrčnost včasih boli. Včasih se s simboli lepše sliši, ne da bi se zlagali. Le ''pravilno'' bi jih morali uporabljati.

Kaj je ''pravilen'' pomen sončnega zahoda? Lahko bi rekel, da ima zahajajoče sonce esencialen problem.

          Accipitris arti

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Svoboden kot ptica

Slovo neznancem